ov="Rut. (Zg. Tolm.)" (42)

1. grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).
2. gríč, m. 1) der Hügel; — 2) ein steiniger Ort, C.; die Schutthalde, Modreja- Erj. (Torb.); peščeni plazi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — tudi: grìč, gríča.
3. 2. gríža, f. die Schutthalde, das Steingerölle, Jan., Blc.-C., Nov.- C., Štrek., Kras; peščeni plazovi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — pust, kamenit svet, Kras- Erj. (Torb.); pl. griže, steinige Gegend, Mik.; — prim. nem. Gries.
4. izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
5. izvǫ́zən, -zna, adj. Ausfuhr-, Cig., Jan.; izvǫ̑zno blago, die Ausfuhrware, Cig.; izvozni col, der Ausfuhrzoll, Cig., DZ.; izvozna trgovina (kupčija), der Ausfuhrhandel, Cig. (T.), Rut. (Zg. Tolm.).
6. jarúga, f. tiefer Graben, Mik., Valj. (Rad), Rut. (Zg. Tolm.), BlKr.
7. kladára, f. das Blockhaus, h. t.- Cig. (T.), Rut. (Zg. Tolm.).
8. klę̑č, -ı̑, f. = kleč m., Jan., Rut. (Zg. Tolm.).
9. košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.), Bolc; — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
10. kotlínica, f. dem. kotlina, Rut. (Zg. Tolm.).
11. lijȃvina, f. das Wasser der Gießbäche, Rut. (Zg. Tolm.).
12. mlẹ̑karnica, f. 1) das Milchwirtschaftsgebäude, Rut. (Zg. Tolm.), ZgD.; die Sennerhütte, Cig.; — 2) die Milchkammer, Valj. (Rad).
13. nebotíčən, -čna, adj. himmelhoch, Cig., nk.; nebotična gora, Rut. (Zg. Tolm.); — po češ.
14. obilováti, -ȗjem, vb. impf. Ueberfluss haben, reich sein, Jan.; o. s čim, Cig.; z okameninami o., Rut. (Zg. Tolm.); o. se zlatom, Navr. (Let.); sveto pismo obiluje s takimi imeni, kajk.- Valj. (Rad); — o. česa, Zora.
15. ogleníca, f. 1) der Kohlenmeiler, Z., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) = premogovnik, die Kohlengrube, Jan., Nov.; — 3) die Wärmepfanne, Cig.
16. ohrǫ̑dje, n. 1) Gerippe, das Skelet, M., Valj. (Rad), Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die Aeste einer Staude, Cig., M.; — nam. ogrodje.
17. omǫ̑tičav, adj. dem Schwindel unterworfen, Bolc, Soča- Erj. (Torb.), Rut. (Zg. Tolm.).
18. pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
19. pẹščę̑nast, adj. sandartig, Cig., Rut. (Zg. Tolm.).
20. podȏłžnica, f. das Längenthal, Jan., Rut. (Zg. Tolm.).
21. polovı̑čar, -rja, m. 1) der Halbbauer, der Halbhüfner, Cig., Rut. (Zg. Tolm.), Navr. (Kop. sp.); — 2) der etwas nur halb ist oder alles nur halb zu thun pflegt, der Halbling, nk.; — 3) der Halbziegel, Cig.; — 4) eine Münze, C.; der Halbkreuzer, Dol.; koliko človek za polovičar trpi, predno ga dobi! Jurč.
22. poníkniti, -nı̑knem, vb. pf. 1) sich beugen, sich neigen, Svet. (Rok.); = p. se, sich bücken, sich ducken, C., BlKr.; — poniknjena glava, SlN.; — 2) versinken, Jan.; vsejano žitno zrnce v zemljo ponikne, Vrt.; — sich in den Erdboden verlieren: potok, reka ponikne, C., Mik., Navr. (Let.); — p. se, sich senken, C.; tla so se poniknila, Rut. (Zg. Tolm.).
23. poprẹ̑čnica, f. 1) das Querbrett, Cig., C.; die Querleiste, Jan.; — 2) das Querthal, Rut. (Zg. Tolm.); — 3) die Querlinie, Cig.
24. pozę́bati, -am, vb. impf. ad pozebsti; durch Frost zugrunde gehen, abfrieren, Cig., Jan., C.; lan rad pozeba, Rut. (Zg. Tolm.).
25. pritlíkovina, f. = pritlikovje, Rut. (Zg. Tolm.).
26. pritóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) dazu einschenken; vode p. k vinu; — 2) heranrollen, p. se, rollend herankommen, Cig.; skale so se od zgoraj doli pritočile, Rut. (Zg. Tolm.); — 3) p. se, seine Zuflucht nehmen: k materi se pritočimo! Kast.; p. se (k) pomočnici, Jsvkr.
27. prteníce, f. pl. Leinwandhosen, Z., Rut. (Zg. Tolm.).
28. səžigalíšče, n. der Verbrennungsort, Rut. (Zg. Tolm.).
29. sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge ( min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
30. sklepánəc, -nca, m. 1) metallener Gürtel der Frauen, Valv.- Cig., M., Rut. (Zg. Tolm.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = sklepač, Cig.
31. sǫ̑dstvọ, n. 1) das Gericht als Amt, Hal.- C.; — 2) die Gerichtsbarkeit, nk.; s. zvrševati, Rut. (Zg. Tolm.); prisvajal si je sodstvo in na smrt obsodil zdaj tega zdaj onega, Jurč.; — das Gerichtswesen, die Justiz, Cig., Jan., Cig. (T.); naglo s., das Standrecht, DZ.; — 3) = sodništvo, das Richteramt, Guts., Jan.
32. stı̑snjenost, f. 1) die Schmalheit: s. in otožnost poprečnic, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die Kargheit, die Filzigkeit, Cig.
33. stȏłništvọ, n. das Truchsessamt, Z., Rut. (Zg. Tolm.).
34. tę́gniti, -nem, vb. impf. 1) liefern, geben: hrano t. komu, Cig.; lehko je čedno oblečen, saj mu jaz obleko tegnem, Gor.; krčmarjem vino t., Rut. (Zg. Tolm.); mati mu tegne (= daje) žganje, Gor.- DSv.; govorico t. komu, mit jemandem ein Gespräch fortführen, sich mit ihm abgeben, Gor.; — 2) = utegniti, Zeit haben, C.; ne tegnem, Dol.; — 3) t. se, sich strecken: pes se tegne, vzhŠt.- C.; otroci se tegnejo (werden größer), vzhŠt.- C.
35. 2. trkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) rollen lassen, Z.; t. s krajcarji (neka igra) = krajcarje talikati raz prislonjeno deščico, Polj.; — t. se, rollen, stürzen, Z., C.; kamenje se trklja s hriba, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) ( intr.) = t. se: denarji trkljajo ( namr. po tleh), Ravn.
36. usàd, -sáda, m. 1) die Einsenkung, Cig., Mik.; — 2) die Erdabrutschung, Cig. (T.), Rut. (Zg. Tolm.); zemeljski u., Cig. (T.), Jes.; usad se je udrl, es fand eine Abrutschung statt, Notr.- Štrek. (LjZv.); — die abgerissene Erde, die bei einem Bergsturz in der Niederung liegen bleibt, Kamnik- Mik.; — 3) die Hefe, C.
37. vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Hip. (Orb.), Cerknica ( Notr.)- Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.- Kres; — 7) der Zug ( z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.- Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
38. zaklẹpáłən, -łna, adj. schließbar: z. nož, Z., Rut. (Zg. Tolm.).
39. zbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. mit Getöse dahinstürzen, dahinrollen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); — ( nam. vzb-).
40. zidíšče, n. das Gemäuer, Jan., Nov.- C., Rut. (Zg. Tolm.).
41. 2. zlǫ́žən, -žna, adj. 1) sanft abgedacht, Cig.; (zlóžən) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); z. svet, Rut. (Zg. Tolm.); z. pot, ein nicht steiler Weg, C., Z.; zložno se dviguje gorovje, LjZv.; — 2) bequem, gemächlich, Cig., Jan., nk.; zložno živeti, C., Svet. (Rok.).
42. 2. žára, f. die Vase, die Urne, Jan., Ist.- C., Rut. (Zg. Tolm.); — prim. it. giara, Urne, Štrek. (Arch.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani